Od predjedi do sladice

Med drugo svetovno vojno najdejo mladega madžarskega pilota, iznakaženega zaradi opeklin. Njegova identiteta in preteklost sta neznani, vsi mu pravijo angleški pacient. V starem, na pol porušenem samostanu, v katerem vse dobi ime in smisel, ga neguje Hana, mlada kanadska bolničarka. V krajšem prizoru je režiser za upodobitev pristanišča v severnoafriškem Tobruku leta 1942, ko mesto zavzamejo Nemci, uporabil območje pri tržaškem starem pristanišču (Porto Vecchio). Danes tržaško staro pristanišče še vedno čaka na prenovo, javnost pa ga lahko vidi le na poti do skladišča št. 26 (Magazzino 26), v katerem gostijo razstave, in do hidrodinamične centrale, ki si jo

Vito Andolini, mlad fantič iz Sicilije, pripluje leta 1901 v Združene države Amerike, kjer pa zaradi zmote prevzame ime Vito Corleone. V newyorški četrti Little Italy na račun igralnic in prostitucije kmalu zgradi imperij. Sin Michael prevzame vlogo botra, a moč, ki jo dobi, ga popolnoma osami. Trst za en dan postane New York. Coppola posname prizor izkrcanja in zdravstvenih pregledov imigrantov na otoku Ellis v nekdanji Stari ribarnici (Pescheria Centrale) na Tržaškem nabrežju, ki so jo preimenovali v cerkev, saj je ribarnica nanjo spominja po obliki. Prostore je popolnoma prenovila Fundacija CRTrieste, danes pa je namenjen razstavam. Imenuje se

Film podrobneje opisuje zadnji dve leti življenja valižanske princese, predvsem pa, kako je s prostovoljnim delom, socialno borbo in humanitarnimi kampanjami spoznala pravo srečo ter utrdila priljubljenost pri britanskem ljudstvu in tudi drugod po svetu. Diano je upodobila Naomi Watts, nekaj prizorov pa je bilo posnetih v Trstu, med drugim pariška noč 31. avgusta 1997. Trg xedinjenja Italije se je spremenil v Place Vendôme, znameniti Caffe degli Specchi pa v pariški hotel Ritz, od koder je pred fotografi princesa zbežala z izbrancem. V Trstu je bil posnet tudi prizor iz avkcijske hiše, in sicer v hotelu Starhotel Savoia Excelsior. Leto

Triler se dogaja po koncu 2. svetovne vojne na vlaku Salzburg–Trst, na katerem se tako ameriški kot sovjetski agenti želijo dokopati do dragocenega mikrofilma, skritega v zlati uri. Med prvimi kadri lahko vidimo glavno tržaško železniško postajo (Trieste Centrale). Nasproti glavnega vhoda na postajo danes stoji Trgu Svobode (Piazza della Libertà) s spomenikom, posvečenim cesarici Elizabeti: gre za kip iz brona in kararskega marmorja, ki so ga naredili s prispevki užaloščenih meščanov ob smrti ljubljene Sissi ob koncu 19. stoletja. Eden najznamenitejših prizorov iz filma je zasledovanje na stopnišču rimskega gledališča (Teatro Romano), ki je v 1. stoletju pr. n.

Žoga na sredini, sodnikov žvižg, ura spopada. Za sedem prijateljev, ki amatersko igrajo mali nogomet, je klasičen četrtkov večer. Oni so na igrišču, žene pa na stopnišču, med igro kot v življenju, in marsikdo bo moral na novo premisliti svojo vlogo na igrišču in zunaj njega. Med lokacijami sta Veliki trg (Piazza Unità) in Nabrežje, a film razkriva tudi manj znane kotičke Trsta, na primer oratorija Don Bosco in Santa Rita, športno palačo na Čarboli, ki je bila do odprtja novega Palatrieste glavno pokrito igrišče v mestu, na koncu pa še antikvarnico v Ulici Felice Venezian. Trst, kakršnega nam prikazuje

“Irena je »neznanka«, nekdanja ukrajinska prostitutka, ki pride v Italijo, da bi zbežala duhovom in moram iz preteklosti. Zaposli se kot gospodinja pri družini zlatarjev Adacher, pri kateri tudi stanuje. Skrbi za malo Teo in si tako prisluži zaupanje družine, vendar kmalu dobi nenaden obisk iz preteklosti. Režiserja prevzamejo čarobnost, neobičajna svetloba in skrivnostnost Trsta, kjer je bil film posnet v celoti. Med prizorišči se pojavljajo tudi palača zavarovalnice Generali, zanimiv primer tržaške arhitekture iz 19. stoletja. V dvorani sveta zavarovalnice so shranjene prva delnica, prvi izvod statuta in stare zavarovalniške police, ki so jih sklenili papeži in druge osebnosti.

Film je povzet po romanu Brende Marrox ter govori o ljubezenski zgodbi med Jamesom Joyceom in mlado živahno natakarico Noro Barnacle. Po prvem snidenju v Dublinu se med njima vname strast, srečo in svobodo pa se odločita poiskati v Trstu. Razmerje je čustveno zelo zapleteno, saj lahko le ljubezen in popolna predanost mlade ženske rešita Joyceov talent. Kako bi lahko posneli film o Joyceu drugje kot v Trstu? Nikakor! Irski režiser izbere ravno Trst za snemanje filma in v objektiv ujame mesto, ki diha književnost. V filmu se po pomolu Audace sprehaja mladi Ewan McGregor. Če želimo srečati Joycea danes,

Po enomesečnem urjenju skupino fantov iz tretje divizije premestijo v kasarno v Furlaniji, na meji z nekdanjo Jugoslavijo. Zgodba se osredotoča na odnos med poročnikom Finijem, fanatičnim privržencem stroge vojaške discipline, in vojakom Scannom, fantom iz delavskega razreda iz Rima. Veliko prizorov je bilo posnetih na območju zbirnega centra za begunce v Padričah na tržaškem Krasu, kjer je danes muzej. Tukaj je pomembna etapa v sklopu Potovanja spominov in za vse, ki želijo poglobiti znanje o povojnem eksodusu istrsko-dalmatinskih Italijanov. V dvorani si je mogoče ogledati izvirne posnetke iz časa izseljevanja, ki pričajo o vzdušju terorja med begom preganjanih Italijanov.