Legende so srž identitete nekega ljudstva in v Furlaniji Julijski krajini jih kroži res veliko. Zakaj ne bi obiskali kraje teh legend, ki so tudi protagonisti številnih kinematografskih produkcij?
Začnimo v Karniji, kjer so v Saurisu posneli film Paradise: ne motite sbilfsov, škratov spremenljivega razpoloženja. Pazite tudi v karnijskih jamah, saj je tam ujet Orcolat, ki je za Furlane glavni krivec za potrese. Žabnice so bile lokacija filma Zbežim domov, saj je folklora na Trbiškem vezana na demonski lik krampusa, ki ga je sv. Nikolaj premagal in prisilil, da mu streže.
V dolini Val Covera se nahaja čudovita vasica Poffabro, lokacija filma Kot Gospod ukazuje Gabrieleja Salvatoresa, kjer so se v preteklosti srečevale čarovnice, ki jim je potem sodila inkvizicija. V Čedadu se je mudil celo hudič, protagonist legende o znanem mostu. Če se spustimo proti kraju Villalta di Fagagna, lokaciji četrte sezone serije Družina Borgia, naletimo na grad, po katerem se sprehaja duh Ginevre di Strassoldo, ki je živela sredi 14. stoletja in bila Odorikova žena.
Če se spustimo proti morju in Trstu, bomo lahko spoznali neutešljivi duh devinskega gradu: Belo damo, plemkinjo, ki jo je mož ubil in jo je ganjeno nebo spremenilo v skalo. Druga značilnost Trsta je znan neusmiljen veter, Burja: to je bila najlepša hči Očeta vetrov, ta pa jo je kaznoval zaradi prepovedane ljubezni. Če jo slišite pihati, pomeni, da še vedno joče za svojim ljubljenim. Ali ste vedeli, da je kraška planota nastala iz njenih solza?
Angleški pacient
Med drugo svetovno vojno najdejo mladega madžarskega pilota, iznakaženega zaradi opeklin. Njegova identiteta in preteklost sta neznani, vsi mu pravijo angleški pacient. V starem, na pol porušenem samostanu, v katerem vse dobi ime in smisel, ga neguje Hana, mlada kanadska bolničarka. V krajšem prizoru je režiser za upodobitev pristanišča v severnoafriškem Tobruku leta 1942, ko mesto zavzamejo Nemci, uporabil območje pri tržaškem starem pristanišču (Porto Vecchio). Danes tržaško staro pristanišče še vedno čaka na prenovo, javnost pa ga lahko vidi le na poti do skladišča št. 26 (Magazzino 26), v katerem gostijo razstave, in do hidrodinamične centrale, ki si jo
Audi A4 Quattro Edition
V Trstu so posneli dve epizodi te oglaševalske kampanje. Prvo v parku Farneto, ki mu Tržačani pravijo Boschetto (gozdič) in se razprostira na 915.400 m2 nad četrtjo Sv. Ivana, vse do Sv. Alojzija, Melare in potoka Farneto. Kljub vojnam so bili nedeljski izleti v gozdiček običaj Tržačanov. Park, preurejen leta 2000 z odprtjem zgodovinskih stez in ureditvijo parkirnih prostorov, je odprt za javnost in logistično dobro opremljen. Druga epizoda je posneta na pomolu Audace s fotografom, ki išče burjo, a je ne najde. Na pomolu namreč ta znani tržaški veter pridobi vso svojo mogočnost. Neredko lahko vidimo koga, ki izziva
Bilo je nekdaj mesto norih
Mesto norih – norišnica. Med grozotami in krutostjo nas režiser popelje v kraje segregacije in prikrivanja, kjer so bili ‘duševni bolniki’ preprosto pozabljeni. To je film o delu Basaglie, človeka, ki je dal svoje ime zakonu št. 180, s katerim so leta 1978 v Italiji zaprli umobolnice. Televizijski film je danes na voljo tudi v knjižni obliki z zgoščenko s podnapisi v različnih jezikih za Zbirko 180 – Kritični arhiv duševnega zdravja v izdaji Edizioni alphabeta Verlag. V tem filmu vidimo: v Gorici nekdanjo umobolnico v Ulici Vittorio Veneto in Palači Lantieri – kjer so gostovali francoski kralji, papež Pio
Boginja Glasba
Boginja Glasba (Dea Musica) je pesem Piera Pelùja z albuma Soggetti smarriti (Izgubljeni osebki), videospot pa je bil v celoti posnet v stanovanjskem kompleksu Rozzol Melara. Pesem govori o deželi s totalitarnim režimom, v katerem je glasba prepovedana. Vojska preišče vsak dom in zažge vse, kar je povezano z boginjo Glasbo. Četrt Ricol imenujejo tudi »štirikotnik«, saj gre za enormno konstrukcijo iz armiranega betona, ki so jo po socioarhitekturnih teorijah Le Corbusiera zgradili v 70. letih prejšnjega stoletja. Kompleks ima 468 stanovanj in 2.500 stanovalcev, cilj projektantov pa je bil, da bi iz tega zrasla »neodvisna vas« s svojimi trgovinami,
Borgia
V tretji in zadnji sezoni francosko-nemške serije ne manjka prelivanja krvi in spletk. Serija pripoveduje zgodbe in spletke ene najpomembnejših družin renesančnega Rima – družine Borgia. V večini 90 držav, v katerih je predvajana, je tudi najbolj gledana serija. V Furlaniji – Julijski krajini sta bili izbrani dve snemalni prizorišči. Prvo je Goriški grad v svojem filmskem debiju, v katerem pri izvedbi usmrtitve ni manjkalo mučilnih naprav in krvi. V zgodovini je bil grad večkrat spremenjen, opravljal pa je tudi različne funkcije, od administrativnega centra, vojašnice do zapora. Med prvo svetovno vojno je bil bombardiran, a so ga v 30.
Boter II
Vito Andolini, mlad fantič iz Sicilije, pripluje leta 1901 v Združene države Amerike, kjer pa zaradi zmote prevzame ime Vito Corleone. V newyorški četrti Little Italy na račun igralnic in prostitucije kmalu zgradi imperij. Sin Michael prevzame vlogo botra, a moč, ki jo dobi, ga popolnoma osami. Trst za en dan postane New York. Coppola posname prizor izkrcanja in zdravstvenih pregledov imigrantov na otoku Ellis v nekdanji Stari ribarnici (Pescheria Centrale) na Tržaškem nabrežju, ki so jo preimenovali v cerkev, saj je ribarnica nanjo spominja po obliki. Prostore je popolnoma prenovila Fundacija CRTrieste, danes pa je namenjen razstavam. Imenuje se
Brez kisika
Po briljantni karieri sabljača se Paolo zaposli kot športni novinar pri manjšem časopisu. Nekega dne njegovega dragega prijatelja Franza zadene srčni infarkt. Paolo se tako odloči, da bo raziskal prijateljevo preteklost, in odkrije, da ima njegova smrt svoje skrivnosti. Kot lokacija izstopa Videm. Prepoznamo lahko redakcijo furlanskega dnevnika Messaggero Veneto, Ulico Mercatovecchio, kjer je bila leta 1200 organizirana prva mestna tržnica, in nogometni stadion Friuli. Set je bil tudi Humin, simbolno mesto popotresne obnove, in Čedad, vodilni partner mreže Langobardi v Italiji in od leta 2011 dediščina človeštva UNESCO. Leto 2005 Režija Roberto Dordit Scenarij Serena Brugnolo Igralci Claudio Santamaria,
Comedians
Gabriele Salvatores nam ponuja kinematografsko predelavo istoimenskega gledališkega komada Trevorja Griffithsa, ki je ob koncu sedemdesetih let prejel številne nagrade. V filmu se šest aspirantov komikov vpiše v šolo stand-up comedy, ki jo vodi znan, politično angažiran igralec; na koncu tečaja bodo najboljši lahko dobili televizijsko pogodbo, ki jo bo dodelil izpraševalec/pooblaščenec. Ta ima drugačne ideje o komedijah kot pa profesor v šoli in prav tu se prikaže dilema učencev: ali naj ostanejo zvesti svojemu profesorju, ali naj mu obrnejo hrbet, da bi dosegli uspeh? Dve lokaciji, ki ju velja omeniti in ki uokvirjata zgodbo, sta gledališče Hangar Teatri v
Črna peresa
Film italijanskemu občinstvu ponuja zgodbo družine iz Karnije, ljubezen nekega dekleta do vojaka planinskih enot, odisejo peščice vojakov, ki jih kapitulacija 8. septembra preseneti v gorah Jugoslavije. V domačo vas se vrnejo ob ravno pravem času, da jo rešijo pred uničenjem, ki so ga načrtovali Nemci med umikanjem. Film prikazuje ostrino in lepote tega ozemlja in nam razkriva značaj njegovih prebivalcev. Režiser je za set izbral kraj Villa Santina, kjer je čudoviti slap Radime (ali ‘hudičeva moka’, v spomin na starodavno legendo, ki se podaja iz roda v rod), kraj Rivoli Bianchi pri Tolmeču in Spodnji Sauris, saj so ga
Dekle in general
Med prvo svetovno vojno po končani bitki za Kobarid vojak Tarasconi zajame avstrijskega generala. Tarasconi se odloči pripeljati generala svojim nadrejenim, da bi dobil zlato odličje in nagrado v višini 1.000 lir, pri tem pa mu pomaga mlada kmetica iz okolice, Ada. Med tremi se splete nenavadno prijateljstvo. Zunanji prizori so bili posneti na tržaškem Krasu, v bližini Peska, dolini Glinščice, Reziji, Čedadu, v krajih Pertegada di Latisana in Palazzolo dello Stella ter v Pušji vasi (Venzone), ki je po potresu postala stalna kulisa za filme o prvi svetovni vojni. Zanimivost: med snemanjem zračnih posnetkov nad Palazzolom dello Stella je
Diabolik
Tudi ta novi film, kot istoimenski iz leta 1967 v režiji Maria Bave, se navdihuje po stripu Angele in Luciane Giussani iz leta 1962. Film je umeščen v sedemdeseta leta, saj tako ohranja vintage stil stripa in nekaj originalnih elementov, kot je nepogrešljivi jaguar.
Diabolik – Ginko all’attacco!
Gre za drugo poglavje Kralja groze, ki se je rodilo iz domišljije sester Giussani, v katerem se protagonist ponovno spopade z bistroumnim detektivom Ginkom. V tej novi filmski zgodbi Diaboliku uspe ukrasti dragoceno Armenovo krono in nekaj mesecev kasneje tudi preostale dragulje zbirke. Inšpektor pa jih je prepojil z radioaktivno snovjo, ki ga vodi direktno do njegovega skrivališča: tat pobegne in prepusti negotovi usodi svojo partnerko Evo Kant, ki se reši tako, da skoči v reko. Da bi se maščevala izdajalcu stopi v stik z Ginkom, ki se je medtem zapletel v skrivno razmerje z grofico Altheo. Že od prvih
Diana
Film podrobneje opisuje zadnji dve leti življenja valižanske princese, predvsem pa, kako je s prostovoljnim delom, socialno borbo in humanitarnimi kampanjami spoznala pravo srečo ter utrdila priljubljenost pri britanskem ljudstvu in tudi drugod po svetu. Diano je upodobila Naomi Watts, nekaj prizorov pa je bilo posnetih v Trstu, med drugim pariška noč 31. avgusta 1997. Trg xedinjenja Italije se je spremenil v Place Vendôme, znameniti Caffe degli Specchi pa v pariški hotel Ritz, od koder je pred fotografi princesa zbežala z izbrancem. V Trstu je bil posnet tudi prizor iz avkcijske hiše, in sicer v hotelu Starhotel Savoia Excelsior. Leto
Diplomatski sel
Triler se dogaja po koncu 2. svetovne vojne na vlaku Salzburg–Trst, na katerem se tako ameriški kot sovjetski agenti želijo dokopati do dragocenega mikrofilma, skritega v zlati uri. Med prvimi kadri lahko vidimo glavno tržaško železniško postajo (Trieste Centrale). Nasproti glavnega vhoda na postajo danes stoji Trgu Svobode (Piazza della Libertà) s spomenikom, posvečenim cesarici Elizabeti: gre za kip iz brona in kararskega marmorja, ki so ga naredili s prispevki užaloščenih meščanov ob smrti ljubljene Sissi ob koncu 19. stoletja. Eden najznamenitejših prizorov iz filma je zasledovanje na stopnišču rimskega gledališča (Teatro Romano), ki je v 1. stoletju pr. n.
Divji itinerarij: Sauris iz zraka
Za lokacijo filma Paradise – Novo življenje je bil izbran Sauris, ena najbolj očarljivih vasic v Furlaniji Julijski krajini. Pravi otok sredi gora, kjer se lahko sprostite s številnimi dejavnostmi na prostem. Zakaj si filmskih lokacij ne bi ogledali malo drugače, na primer iz zraka? To ni besedna igra: govorimo o najdaljši vrvni žičnici (Zipline) v Evropi, ki se začne na vrhu gore Rucke in je prikazana tudi v filmu. Z njo boste poleteli nad gozdove in magično jezero v Saurisu. Potek vrvne žičnice je razdeljen na tri dele: prvi je orlov polet, drugi je sokolov polet, tretji pa zmajev
Drugačen od koga?
Piero je mlad homoseksualni politik, zaljubljen v sostanovalca Rema. Pri kandidaturi na občinskih volitvah dobi sodelavko, zmerno in tradicionalistično Adele. Njun odnos se spremeni v močno privlačnost, Remo pa je kar naenkrat odveč. Pri produkciji Cattleya se navdušijo nad vsestranskostjo in lepoto pokrajine, zato za snemanje filma izberejo Trst: Canal Grande, pokrito tržnico, dvorano občinskega sveta, Tržaško nabrežje in Grand Hotel Duchi d’Aosta, v katerem je bil leta 1768 umorjen J. J. Winckelmann, arheolog, umetnostni zgodovinar in eden od očetov neoklasicizma. V filmu lahko opazimo tudi javne kopalnice (Bagni Comunali), zadnji primerek tovrstnega objekta, ki nas spomni na Trst iz
Easy – Zelo zelo preprosto potovanje
Isidoro, za prijatelje Easy, je star 35 let in je obetajoči talent tekmovalnega avtomobilizma, a mora zaradi prekomerne teže zapustiti kariero. Zdaj živi z mamo in se polni s protidepresivnimi zdravili. Nekega dne ga brat prosi za posebno uslugo: nek ukrajinski delavec je umrl na delu in truplo je treba prepeljati v Ukrajino brez večjih formalnosti. Easy tako spet začne voziti … mrtvaško vozilo. S tem filmom je leta 2017 debitiral režiser Andrea Magnani. Med lokacijami je most Matteotti v Gradežu, odprt leta 1936 z imenom Ponte Littorio, ki povezuje Gradež s kopnim v smeri Belvedere – Oglej. Ali ste
Eden za vse
Noir film poteka v temačnem in očarljivem Trstu ter pripoveduje zgodbo treh prijateljev, ki jih preganja tragičen in zaznamujoč dogodek iz otroštva. Gil, vodja družbe, skliče stare prijatelje, da razčistijo s preteklostjo. V Trstu in okolici je bilo izbranih veliko prizorišč: koronejski zapor (Carcere Coroneo), ki ga je 1911 zgradila Avstro-Ogrska, mestna četrt Rojan, ki se velikokrat povezuje z astrofizičarko Margherito Hack, ki je tam živela do svoje smrti leta 2013. Kjer je danes center, je bila nekoč Val Martinaga. Prečkale so jo štiri reke: Rio Montorsino, Rio Scalze, Rio dei Molini in Rio Carbonara, ki so dale ime Piazza
Eksterier/Dan
Trst je pravi most med zahodno, srednje-južno in vzhodno Evropo, kjer se zlivajo mediteranski in mitelevropski značaji. Idealna kulisa za številne zgodbe. Režiserji, ki Trsta ne poznajo, ostanejo očarani, drugi se vračajo. Za velike mednarodne produkcije je idealno okolje za ponazarjanje pokrajin Anglije, Rusije, ZDA in Libije. Očarljivi, a temačni Trst, sončen in nepredvidljiv, provincialen in mednarodni, včasih neviden, a vedno z močnim vtisom na platnu. Trst, arhitekturno mesto, mesto morja in sončnih zatonov, po katerem pometa burja. Mesto, ki z velikim čarom preteklosti ohranja tudi industrijske strukture in je zato polno protislovij. In potem je tu ozemlje tržaške pokrajine,
Fiori sopra l’inferno
Traveni, namišljena vasica v furlanskih gorah, je prizorišče niza nerazložljivih zločinov, ki jih mora raziskati Teresa Battaglia, komisarka iz Vidma, ženska, ki je hkrati močna in krhka, saj trpi za bolezen, ki lahko načne njen um in spomin. Spremljata jo pomočnik Panisi in mlad inšpektor Marini. Detektivi se bodo soočali z zaprto skupnostjo, ki prikriva svojo gnilobo; edini, ki bodo ohranili pristnost so otroci, zato bodo postali zavezniki komisarke pri iskanju resnice. Ozadje raziskovanj Terese Battaglia je čudoviti Trbiški gozd, ki se razprostira na površini 24.000 kilometrov med Karnijskimi in Julijskimi Alpami, na območju treh držav: Italije, Slovenije in Avstrije.
Hotel sem biti rock zvezda 1
Goriški režiser Matteo Oleotto nam je podaril to serijo, v kateri sedemindvajsetletno dekle doživlja eksistencialno krizo, nato pa se odloči, da bo uresničila svoje najstniške sanje: postati rock zvezda. Oliviina odločitev bo pretresla tudi tiste, ki jo obdajajo, vključno z njenim bratom Erosom. Zgodba poteka v izmišljenem mestu Caselonghe in je osredotočena na ženski pogled na disfunkcionalno družino, ki išče svoje ravnovesje. V tej televizijski seriji se komedija prepleta z odkrivanjm in sprejemanjem življenja. Za snemanje so bile izbrane predvsem lokacije na Goriškem; izmišljeno mestece Caselonghe predstavljajo namreč prizori iz Krmina in Gorice. Dodatna lokacija tega filma je naselje Moš. Zgodovinsko
Hugo Boss Eyeswear
Reklamni spot kampanje See New Shapes, Take New Roads (Poglej nove podobe, pelji se po novih poteh) je bil v celoti posnet v Trstu. Prikazana je nova perspektiva mesta, ki dobi nove detajle in nepričakovane oblike. Med drugim se lahko prepoznajo drevored Viale XX Settembre, ulice četrti Cavana, podhod železniške postaje, ulica San Nicoló in Marijino svetišče na Vejni (Tempio Mariano di Monte Grisa), ki s svojo veličastnostjo bdi nad Trstom in zalivom. Od leta 1959 je to kraj čaščenja in molitve, s svojim impozantnim in resnim videzom pa tempelj daje vtis, da je zrasel iz živega kraškega kamna in
Il Re
Ena prvih zaporniških dram, posnetih v Italiji. Igralec Luca Zingaretti je Bruno, nepopustljiv direktor obmejnega zapora San Michele, kjer je neizprosen sodnik in varuh resnice. ki odloča o dobrem in zlu, onkraj vsakega sodišča ali zakona. Izven zapora pa je moški, čigar življenje je iztirjeno, prekinjeno s trpljenjem, vključno z boleznijo hčere in ločitvijo od bivše žene. Tudi znotraj obzidja zapora bo Brunova vladavina tvegala propad in v tistem trenutku se bo protagonist soočil z najtežjo bitko. Med prizorišči filma je poleg Torina tudi Trst. Nekateri prizori so posneti v kavarni San Marco, eni najstarejših zgodovinskih kavarn v mestu: ustanovljena
Ilaria Alpi – najkrutejši dan
To je zgodba o novinarki informativne oddaje RAI TG3 Ilarii Alpi, ki so jo umorili v napadu 20. marca 1994 v Mogadišu. Film podrobno prikazuje zadnji mesec življenja novinarke in snemalca tržaškega Videoesta, Mirana Hrovatina. Med snemanjem reportaže v Somaliji ju je ubil plačani morilec. Alpijevo je v filmu upodobila Giovanna Mezzogiorno. Prvi del filma je režiser Orgnani, ki je na pol Furlan, posnel v Trstu. Prevzela sta ga očarljivost in raznolikost lokacije. V tednu snemanja je stari del tržaškega novega pristanišča postal Split. Mednarodna nagrada Marco Lucchetta, ki jo organizirata Fundacija Lucchetta Ota D’Angelo Hrovatin in RAI, nagrajuje najboljše
Io vivo altrove!
Protagonista te komedije, Franco Biasutti in Franco Perbellini, imata nekaj skupnega: ljubezen do fotografije in sovraštvo do življenja v mestu. Sorodnost na tej osnovi ugotovita že ob prvem srečanju, na izletu za ljubitelje fotografije in narave. Velika priložnost za preobrat se prikaže, ko Fausto Biasutti podeduje hišo svoje babice Adele v Varvani – oz. Valle, zaselku Faedisa – na gričih vzhodne Furlanije. Prijatelja z navdušenjem pristopita k novemu začetku, a se bosta morala spopasti s sovražnostjo domačinov. Celo babica je s sovaščani obrekovala svojega vnuka: predsodke do meščanov je težko izkoreniniti. Premostitev nezaupanja bo za prijatelja zapleten izziv … Majhna
Julia in Julia
Juliin novopečeni mož izgubi življenje med nesrečo na poročnem potovanju. Šest let kasneje se Julia vrne v Trst in njeno življenje doživi razdvojitev; med realnim življenjem in življenjem, ki bi ga lahko živela. V vlogi ljubimca glavne junakinje prepoznamo mladega Stinga. Prvi prizor se dogaja na cesti Belvedere, ki danes velja za najdaljšo kolesarsko obmorsko progo v Evropi ter povezuje Gradež in Oglej. Veliko notranjih prizorov je bilo posnetih v tržaškem hotelu Savoia, ki je bil najimenitnejši hotel v avstro-ogrskem cesarstvu. Skozi okna lahko še danes občudujemo izjemen pogled na Tržaško nabrežje in zaliv. Mestni eksterierji so bili večinoma posneti
Kako ti ubijem telesno stražo 2
Po velikem komercialnem uspehu prvega filma to nadaljevanje povzame zgodbo štiri leta pozneje, s telesnim stražarjem Michaelom Bryceom, ki je še vedno prijatelj morilca Dariusa Kincaida, skupaj pa se podata v novo dogodivščino, da bi rešila Sonio, Dariusovo ženo, pred novimi grožnjami. Hrvaška, Velika Britanija, Bolgarija so le nekatere lokacije, izbrane za ta film, v katerem nastopajo zvezdniki Antonio Banderas, Salma Hayek in Samuel L. Jackson. V Italiji so izbrali mesto z mednarodnim čarom, Trst. Poleg glavnih zanimivosti v mestnem središču se v filmu prikažeta tudi Miramarski grad (kot poletna rezidenca junaka, ki ga igra Antonio Banderas) in zaščiteni morski
Koliko besed se izreče
Giuliano Palma auf einem Boot in der Triester Bucht. Unglaublich? Hier dreht der Künstler den Video- Clip zum 2008 Radio-Ohrwurm-Song. Die Anfangszenen zeigen den ehemaligen Hafenarbeiterverein Casa del Lavoratore Portuale, der sich zum Anlass in ein Tonträgerunternehmen verwandelt; untergebracht sind hier heute die wichtigsten Triester Kinovereine. Im Video: Die Galleria Protti, eine Innenstadt- Einkaufspassage, Corso Italia, Via Mazzini, und die Küstenstraße, erbaut in den vergangenen Zwanziger Jahren, und wichtiger Zugangsweg nach Trieste. Außerdem den Triester Golf, wo jährlich am zweiten Sonntag im Oktober die Segelregatta Barcolana stattfindet. Mit mehr als 1800 Segelyachten , 25.000 Seglern, und fast 400.000 Besuchern ist
Komisar Laurenti
Televizijska serija, namenjena nemškim gledalcem, je povzeta po uspešnici noir pisca Veita Heinichena. Glavni junak je Proteo Laurenti, komisar iz Salerna, ki ga premestijo v Trst. In ravno Trst je s svojo kompleksnostjo in večkulturnostjo odskočna deska za zgodbo. Med mestnimi prizorišči lahko opazimo kvesturo na Trgu Zedinjenja Italije, openski tramvaj in kopališče iz 19. stoletja Ausonia, ki je znano po olimpijadi kljuk (Olimpiade delle Clanfe); tekmuje se s skoki v vodo, ki naj bi karseda obilno poškropili gospe in gospodične, ki običajno stojijo ob toboganih. Snemanja so potekala tudi v nekoliko bolj oddaljenih krajih, kot so Devinski grad, Milje,
Komisar Laurenti
Televizijska serija, namenjena nemškim gledalcem, je povzeta po uspešnici noir pisca Veita Heinichena. Glavni junak je Proteo Laurenti, komisar iz Salerna, ki ga premestijo v Trst. In ravno Trst je s svojo kompleksnostjo in večkulturnostjo odskočna deska za zgodbo. Med mestnimi prizorišči lahko opazimo kvesturo na Trgu Zedinjenja Italije, openski tramvaj in kopališče iz 19. stoletja Ausonia, ki je znano po olimpijadi kljuk (Olimpiade delle Clanfe); tekmuje se s skoki v vodo, ki naj bi karseda obilno poškropili gospe in gospodične, ki običajno stojijo ob toboganih. Snemanja so potekala tudi v nekoliko bolj oddaljenih krajih, kot so Devinski grad, Milje,
Komisar Montalbano – Drugi konec niti
V njeni šiviljski delavnici ubijejo Eleno Biasini. Sprva se umor zdi nerazvozljiv, vendar bo Montalbano znal povezati različne elemente življenja te izredne ženske, dokler ne bo odkril resnice, ki se skriva za njeno smrtjo. Komisar Montalbano je televizijska serija produkcije Rai, ki je v zadnjih dvajsetih letih požela velik uspeh tudi v tujini. Avtorske pravice so bile prodane po vsem svetu: v ZDA, države vzhodne Evrope, Južno Ameriko, Rusijo, Združeno kraljestvo. Epizoda poteka v namišljeni vasi z imenom Bellosguardo, v resnici pa so prizori posneti v dveh naseljih Furlanije Julijske krajine, v Čedadu in Pušji vasi. Posebno Pušja vas spada
L’ultima spiaggia
Ali ste vedeli, da v Trstu obstaja kopališče, v katerem zid, ki sega do morja, ločuje površini, ki sta namenjeni ženskam in moškim? Njegovo ime je Pedocìn in to kopališče je glavna tema dokumentarnega filma, ki sta ga posnela priseljeni Grk Thanos Anastopoulos in Tržačan Davide Del Degan. Edinstveni pojav je ozadje filma, ki sta ga režiserja posnela v obmejnem mestu, kjer zidovi, načrtni razkoli, migracije niso novost, ampak zgodovinsko dejstvo, ki je za vsakega avtohtonega prebivalca vsakdanja stvar. Pedocin – katerega uradno ime je Bagno la Lanterna – je zadnje kopališče v Italiji, verjetno v Evropi, ki ohranja delitev
La fortuna di Laura
Življenje Laure, uspešne dekoraterke, ki je svojo hčerko Emmo vzgajala sama, jo razvajala in poslala na študij v tujino, se ostro zasuče, ko odkrijejo njeno skrivno razmerje z možem njene najpomembnejše stranke. V trenutku ženska izgubi dom, denar, ugled in službo. Na pomoč ji priskoči nekdanja hišna pomočnica Agnese, ki jo vzame k sebi na dom, kjer po ločitvi živi tudi njen brat Fabrizio. Zaradi male nesreče, mora Laura nadomestiti svojo dobrotnico v službi, kar postane priložnost, da razmisli o vrednotah in o odnosu s hčerko ter ponovno odkrije ljubezen. Glavno prizorišče filma je Trst. Prepoznaven je Veliki trg, ki
La memoria del mondo
Adrien, umetnostni zgodovinar in biograf Ernsta Bollingerja, je vpleten v konec zgodbe, ki jo piše, točneje v zadnja poglavja v življenju svojega mentorja. Oba iščeta žensko, ki je skrivnostno izginila; da bi izpolnila to nalogo, se z mladim čolnarjem znajdeta sredi neokrnjene narave zimske lagune, kjer bosta po stopinjah ženske raziskovala samotno območje, a tudi svojo notranjost. Evokativne pokrajine filma, v celoti posnetega v Furlaniji Julijski krajini, se nahajajo v Goriški pokrajini, v naravnem rezervatu izliva Soče in otoka Cone. To območje, ki je priznano kot najboljše območje v Italiji za opazovanje ptic, je idealen habitat za številne vrste sedečih
La porta rossa 3
Protagonist tretjega poglavja serije “Rdeča vrata” je še vedno in zadnjič komisar Cagliostro; človek, ki je po umoru v prvem delu zgodbe postal duh, še ni uspel prestopiti rdečih vrat, mejo med kraljestvom živih in kraljestvom mrtvih. Med epizodami se bo odvijala preiskava, ki bo protagonista pripeljala do odkrivanja novih in šokantnih resnic, a tudi do miru, po katerem je hrepenel. Serija je polna srhljivih trenutkov: eden od teh je bil posnet na motorni ladji Delfino Verde prevoznega podjetja Trieste Trasporti, ki povezuje Trst z različnimi obmorskimi kraji na obali, kot so Milje, Sesljan, Miramar in Barkovlje. Je alternativa kopenskemu
Ljubezen in maščevanje
Nanizanka svobodno črpa navdih iz Grofa Monte Cristo in pripoveduje zgodbo Lorenza Bermana (Alessandro Preziosi), ki ga prijatelji spravijo v težave. Gonilna sila njegovega življenja je maščevanje, zato se nekega dne pojavi z novo identiteto in namenom, da si vzame, kar je njegovo, in uniči vse osebe iz preteklosti, tudi svojo zaročenko. Režiser je za snemanje zunanjih prizorov izbral Trst, saj naj bi ga to obmejno mesto, stisnjeno med morje in gore, popolnoma prevzelo. Napoleonska cesta in staro pristanišče se združita v enotno pokrajino, ki uprizarja revno predmestje. Panoramski posnetki so bili narejeni na gradu sv. Justa, ki je bil
Ljubezen, laži in mali nogomet
Žoga na sredini, sodnikov žvižg, ura spopada. Za sedem prijateljev, ki amatersko igrajo mali nogomet, je klasičen četrtkov večer. Oni so na igrišču, žene pa na stopnišču, med igro kot v življenju, in marsikdo bo moral na novo premisliti svojo vlogo na igrišču in zunaj njega. Med lokacijami sta Veliki trg (Piazza Unità) in Nabrežje, a film razkriva tudi manj znane kotičke Trsta, na primer oratorija Don Bosco in Santa Rita, športno palačo na Čarboli, ki je bila do odprtja novega Palatrieste glavno pokrito igrišče v mestu, na koncu pa še antikvarnico v Ulici Felice Venezian. Trst, kakršnega nam prikazuje
Mati Tereza
Mati Tereza je televizijska miniserija v dveh delih, ki jo je predvajal RaiUno ter opisuje ključne faze v nuninem življenju od rojstva pa vse do izčrpujočega dela z reveži iz Kalkute in kasneje tudi drugod po svetu. Nadaljevanka, v kateri je igrala Olivia Hussey, je bila delno posneta tudi v Furlaniji Julijski krajini. Režiser Fabrizio Costa je za prizorišči izbral Trst in Pordenone. Teatro Verdi in palača prefekture sta tako postala Nobelov inštitut v Oslu, kjer je Mati Tereza prejela nagrado za mir. Valvasone, mestece v okolici Pordenona, pa se je za kak dan spremenil v Skopje v Makedoniji iz
Mercedes Benz S-Class Coupé
Tržaške ulice so ozadje tega reklamnega spota, ki pa ga v Italiji nismo videli. Eleganten in moderen avto vozi ob zori po tržaškem nabrežju do Velikega trga (Piazza Unità), polnega ogledal in odsevov. Med prizori vidimo vhod v predor Sandrinelli, ki poteka skozi grič Montuzza. Nad predorom je Stopnišče velikanov, ki mu pravijo tudi ‘stopnišče fratrov’. Še danes je na stopnišču vodomet: preprosta niša, iz katere se dviguje simbol snopa klasja s tremi brazdami, ki ga delijo na tri dele, po katerih je tekla tribarvna voda ob večerih, ko se je leta 1938 v Trstu mudil Benito Mussolini. Vodomet bi
Moč preteklosti
Štiridesetletni pisatelj otroške literature živi v »svojem« svetu, v katerem vlada popoln red. Po smrti očeta mu v življenje vdre neobičajna oseba, ki postavi na glavo njegov varni svet, in ga pusti z globokimi nerešenimi dvomi. Režiser je izbral Trst zaradi njegove preteklosti in zgodovine. Za upodabljanje obmejnega, prehodnega kraja, polnega vohunov, ne bi mogel najti primernejše lokacije. Mesto je prikazano zelo življenjsko in ne tako idilično, kot je videti na razglednicah. Omenimo lahko dve snemalni prizorišči: sončni otok Gradež (Grado) in pokopališče pri sv. Ani v Trstu. Na pokopališču je okrog potk nešteto kipov lokalnih kiparjev iz 19. in
Na njegovem mestu
Igralec Alessandro Tiberi nastopa v dveh vlogah: igra oba dvojčka Damiana in Chicca, ki sta si fizično enaka, a popolnoma različna po značaju. Damiano je ravnodušen menedžer, tog in pikolovski, Chicco pa s kolesom prevaža hrano in živi svobodno. Brata se sovražita, dokler ju oče Cesare ne prisil k zbližanju: da bi prejela družinsko dediščino, bosta morala živeti življenje drug drugega za mesec dni. Ta zamenjava vlog ju bo privedla do vzajemnega razumevanja, tudi zaradi nekaterih nepričakovanih srečanj … Med lokacijami filma sta dve posebno zanimivi z zgodovinskega vidika: Villa Gorgo v naselju Nogaredo al Torre (Videm) in kopališče Lanterna
Najboljša ponudba
Glavni lik v filmu, Virgil Oldman, je ekscentrični genij, svetovno priznan poznavalec umetnosti. Njegovo življenje poteka brez čustev, dokler ga skrivnostna ženska ne povabi v svojo vilo, da zanjo opravi cenitev. To je začetek burnega razmerja, ki bo za vedno spremenilo njegovo življenje. Glasbo za film je napisal Ennio Morricone, Tornatore pa je ponovno izbral Trst: poslopje prefekture in trgovinske zbornice, Trg Oberdan ter cono Largo Panfili z Evangeličansko-Luteransko cerkvijo. V izboru je tudi ITIS – javno podjetje za storitve osebam, zgodovinska institucija, ustanovljena v 19. stoletju za nudenje pomoči revnim. Danes je v poslopju postavljena na ogled zbirka umetniških
Ne sovraži
Simone Segre je kirurg, ki živi v Trstu. Njegov oče je preživel Holokavst in zato ga preteklost muči do take mere, da noče nuditi pomoči žrtvi prometne nesreče, ki ima na prsih tetoviran kljukasti križ. Občutka krivde se skuša znebiti tako, da poišče sorodnike žrtve … Film je bil posnet jeseni leta 2019 in je kot edini italijanski film tekmoval na 35. izvedbi Mednarodnega tedna kritike na Beneškem festivalu. Alessandro Gassman je posodil svoj obraz visceralni bolečini protagonista z neverjetnim in silovitim performansom: zgodba je namreč povzeta po dogodku iz kronike, do katerega je zares prišlo v Nemčiji. Poleg tega
Nevidni deček
13-letni Michele je nepriljubljen v šoli in brez športnih dosežkov. Zaljubljen je v Stello, ki živi v mirnem obmorskem mestecu, a se zdi, kot da ga ona niti ne opazi. Oskarjev nagrajenec Salvatores je za snemanje filma izbral prav Trst, ki je bil njegov izbor tudi za nadaljevanje filma. Opozorili bi radi na manj znane lokacije, kot so: Trg Barbacan, od koder se lahko občuduje Rihardov slavolok, rimski objekt iz 1. stoletja pr. n. št. Danes je na trgu veliko bistrojev in restavracij. Zanimiv je tudi Joyceov most, narejen iz stekla, jekla in istrskega kamna, ki je bil odprt leta
Nevidni deček 2
Zdaj že šestnajstletni Michele doživlja razburkane pubertetniške odnose: z odraslimi, predvsem z mamo Giovanno, in z dekletom njegovih sanj, ki je zaljubljena v drugega. Michelejevo življenje se nepričakovano zasuče, ko se prikažeta skrivnostna dvojčica Natasha in naravna mati, Yelena, dve ženski, ki bosta njegovo življenje obrnili na glavo, z novo dogodivščino, ki se ji ne bo mogel izogniti. Režiser je izjavil: “V tem filmu je več akcije, ritem je hitrejši, a ne izgubljamo evropskega zornega kota, ki je zaznamoval prvi film.” Ali je tudi vas presenetila mogočna stavba s kipom boginje Minerve, ki gleda na Tržaški zaliv? V filmu je
Neznanka
“Irena je »neznanka«, nekdanja ukrajinska prostitutka, ki pride v Italijo, da bi zbežala duhovom in moram iz preteklosti. Zaposli se kot gospodinja pri družini zlatarjev Adacher, pri kateri tudi stanuje. Skrbi za malo Teo in si tako prisluži zaupanje družine, vendar kmalu dobi nenaden obisk iz preteklosti. Režiserja prevzamejo čarobnost, neobičajna svetloba in skrivnostnost Trsta, kjer je bil film posnet v celoti. Med prizorišči se pojavljajo tudi palača zavarovalnice Generali, zanimiv primer tržaške arhitekture iz 19. stoletja. V dvorani sveta zavarovalnice so shranjene prva delnica, prvi izvod statuta in stare zavarovalniške police, ki so jih sklenili papeži in druge osebnosti.
Nora
Film je povzet po romanu Brende Marrox ter govori o ljubezenski zgodbi med Jamesom Joyceom in mlado živahno natakarico Noro Barnacle. Po prvem snidenju v Dublinu se med njima vname strast, srečo in svobodo pa se odločita poiskati v Trstu. Razmerje je čustveno zelo zapleteno, saj lahko le ljubezen in popolna predanost mlade ženske rešita Joyceov talent. Kako bi lahko posneli film o Joyceu drugje kot v Trstu? Nikakor! Irski režiser izbere ravno Trst za snemanje filma in v objektiv ujame mesto, ki diha književnost. V filmu se po pomolu Audace sprehaja mladi Ewan McGregor. Če želimo srečati Joycea danes,
Od predjedi do sladice
Furlanija Julijska krajina je zemlja, ki jo morate okusiti … med potjo po filmskih lokacijah! Če vam je bil všeč Salvatoresov film Kot Gospod ukazuje, ki so ga posneli med Pordenonom in krajem Montereale Valcellina, ne morete izpustiti značilne predjedi pordenonskega območja: pitine, kmečke salame, ki je nastala iz potrebe po konzerviranju mesa v dolgih zimskih mesecih. Po predjedi je na vrsti testenina cjarsons, jed iz Karnije, ki izhaja iz srednjega veka. Gre za raviole, ki jih pripravijo z zmesjo vode, moke in soli, napolnijo pa jih z različnimi zelišči; poskusite jih lahko v Saurisu, lokaciji filma Paradise, in v
Oh, ježeš!)
Primo Baffo je ničvredni kabaretni pevec, ki ga pošljejo na fronto kljub temu, da je storil vse mogoče, da ga ne bi vpoklicali. Prvega dne po nekaj kilometrih hoje sreča dekle Marianno, ki mu s pomočjo pajdaša Toma Seconda ukrade oblačila in osebno lastnino. Tako se začne zasebna vojna proti dvema kmetoma, ki sta ga prevarala. Film poteka med hudimi dnevi italijansko-avstrijske vojne. Glavna igralca sta Laura Antonelli in Renato Pozzetto, film pa je v celoti posnet v dolinah Karnije. Za set je režiser izbral Pušjo vas, ki jo je opustošil potres in so zato ruševine stavb izgledale kot vojne
Pojdi, kamor te vodi srce
Starejša gospa Olga živi z možem Ernestom, hčerko Ilario in vnukinjo Marto. Odraščala je na tržaškem Krasu, zato je njeno življenje polno trpljenja in družinskih zdrah. Vnukinji v Ameriki napiše pismo, v katerem opisuje svoje življenje, občutke in nekatere skrivnosti. Režiserka Cristina Comencini je dogajanje svojega filma, v katerem primerja tri generacije žensk, postavila v Trst. Olga piše pismo iz vile na Opčinah, dogodki pa potekajo v mestu. Prepoznajo se grad Miramar, Bazoviški park, Samatorca in Repentabor, kjer je še danes mogoče obiskati pravo Kraško hišo. Tam vsaki dve leti od zadnjega torka pa do nedelje v avgustu poteka Kraška
Poljub
Film je povzet po istoimenskem romanu Ivana Cotronea in govori o Lorenzu, Antoniu in Blu. Zgodba raziskuje odraščanje, trenutke, ko nekaj narediš prvič, iskanje sreče, ustrahovanje vrstnikov in homofobijo, pa tudi ustroje in družbene okvirje, ki predvsem mladim onemogočajo, da bi bili srečni. Režiser se je odločil snemati med Vidmom, Čedadom in Palmanovo. Furlanska prizorišča pridejo do izraza izpod taktirke Luca Bigazzija, z oskarjem nagrajenega direktorja fotografije, ki je ustvaril tudi Neskončno lepoto (La grande bellezza). Med videmskimi lokacijami je treba izpostaviti Trg 1°Maggio. Nekdanje ime trga je bilo Zàrdìn ali Zàrdìn Grant (v furlanščini vrt oziroma veliki vrt), sedanje
Preprosta čustva
Najnovejša Nekova pesem (Semplici Emozioni) z albuma Un’altra direzione (Druga smer) se uvršča med pop rock pesmi. Govori o koncu melanholične ljubezni. Ni ga boljšega kraja za snemanje tovrstnega videospota, kot je Trst. Snemali so ga v maju, vidimo pa lahko najslikovitejše kotičke mesta, kot so pomol Audace, staro pristanišče, nekdanja železniška postaja sv. Andreja (Campo Marzio) in stopnišče Univerze v Trstu. Stavba, ki je bila odprta leta 1950, je znana po svoji veličastni arhitekturi in impozantnim pogledom na mesto. Stavbo sta zasnovala Raffaello Fagnoni in Umberto Nordio. V videospotu je viden še Ursus, 80 metrov visok žerjav, narejen v
Primer vesti 2
Televizijska nadaljevanka je povzeta po kratki zgodbi Leonarda Sciascie in pripoveduje o mladem odvetniku, čigar življenje je v polnem profesionalnem razmahu, a se kljub temu odloči pustiti službo, da bi pomagal šibkejšim in revnim. Zgodba je bila posneta v glavnem mestu Julijske krajine, kjer so za potrebe scenarija sedež prefekture spremenili v tržaško sodišče, notranjost palače Gopcevich, ki gleda na kanal pri Rusem mostu (Ponterosso), pa je gostila odvetniško pisarno Rocca Tasche, glavnega igralca, ki ga je upodobil Sebastiano Somma. V Trstu se pojavijo tri prizorišča: Tržaško nabrežje, portič v Grljanu (Grignano) in Villa Revoltella, pa tudi nekaj krajev na
Primer vesti 3
Televizijska nadaljevanka je povzeta po kratki zgodbi Leonarda Sciascie in pripoveduje o mladem odvetniku, čigar življenje je v polnem profesionalnem razmahu, a se kljub temu odloči pustiti službo, da bi pomagal šibkejšim in revnim. Zgodba je bila posneta v glavnem mestu Julijske krajine, kjer so za potrebe scenarija sedež prefekture spremenili v tržaško sodišče, notranjost palače Gopcevich, ki gleda na kanal pri Rusem mostu (Ponterosso), pa je gostila odvetniško pisarno Rocca Tasche, glavnega igralca, ki ga je upodobil Sebastiano Somma. V Trstu se pojavijo tri prizorišča: Tržaško nabrežje, portič v Grljanu (Grignano) in Villa Revoltella, pa tudi nekaj krajev na
Primer vesti 4
Televizijska nadaljevanka je povzeta po kratki zgodbi Leonarda Sciascie in pripoveduje o mladem odvetniku, čigar življenje je v polnem profesionalnem razmahu, a se kljub temu odloči pustiti službo, da bi pomagal šibkejšim in revnim. Zgodba je bila posneta v glavnem mestu Julijske krajine, kjer so za potrebe scenarija sedež prefekture spremenili v tržaško sodišče, notranjost palače Gopcevich, ki gleda na kanal pri Rusem mostu (Ponterosso), pa je gostila odvetniško pisarno Rocca Tasche, glavnega igralca, ki ga je upodobil Sebastiano Somma. V Trstu se pojavijo tri prizorišča: Tržaško nabrežje, portič v Grljanu (Grignano) in Villa Revoltella, pa tudi nekaj krajev na
Prva svetovna vojna
Leta 2014 smo obeležili stoletnico prve svetovne vojne, med katero je bila Furlanija Julijska krajina prizorišče velikih spopadov med italijansko in avstroogrsko vojsko, ki sta si nasprotovali dolge mesece. Tržaški in goriški Kras, Alpe in Julijske Predalpe, Karnijske Alpe in gričevnato območje nad Tilmentom so lokacije spopadov, medtem ko je bilo vse nižinsko območje veliko zaledje oboroženih sil, dokler niso po kobaridskem porazu vdrle vanj avstroogrske enote. Ob tej obletnici in sočasno s številnimi drugimi pobudami po raznih krajih v spomin na ta tragični dogodek, ki je spremenil zgodovino, smo želeli postaviti imaginarni itinerarij, namenjen v Furlaniji Julijski krajini posnetim
Rapiniamo il Duce
Mesto Milano je spomladi leta 45 v ruševinah. Vojna se je skoraj končala: zavezniki in borci bodo kmalu, dokončno izbrisali ostanke režima. Isola, tihotapec na črnem trgu, se bori za preživetje, tako kot njegova partnerka Yvonne, ki poje v edinem še odprtem nočnem klubu v mestu in je prisiljena prenašati pozornost fašističnega hierarha. Nekega dne Isola in njegovi prijatelji prestrežejo šifrirano sporočilo, ki razkriva, da je Mussolini skril svoj zaklad v “črni coni” Milana, kjer čaka na pobeg v Švico. Isola ne sme zamuditi priložnosti za največji rop v zgodovini in organizira vse do najmanjše podrobnosti. Vendar načrta ne bo
Rdeča vrata 1
Serija je ambientirana v Trstu. Komisar Leonardo Cagliostro mora razvozlati najbolj zapleten primer svoje kariere – preiskovati mora lasten umor. Ubili so ga med policijsko akcijo, a on ni šel skozi Rdeča vrata, ki ločujejo življenje od smrti in vodijo v onstran. Ostal je na Zemlji in postal duh, da bi lahko odkril svojega morilca. Serija bi se sprva morala imenovati Anina resnica, predvajati bi jo morali na kanalu Rai1 in ne na kanalu Rai2, kot se je na koncu zgodilo. Med najbolj znanimi lokacijami te serije je tržaški Ursus, plavajoča platforma, zgrajena leta 1914, opremljena z več kot 80
Rdeča vrata 2
Cagliostro, ki je ostal v svetu živih, bdi nad Jonasom, človekom, ki se je po tridesetih letih zbudil iz kome. Poleg tega je glavni junak prisoten pri porodu njegove žene Anne, a srečo novega rojstva skali vizija o njegovi hčerki. Rdeča vrata so najdaljša produkcija, ki smo jo kdaj gostili v Furlaniji Julijski krajini. Ali ste opazili posebnosti četrti, v kateri stanuje Vanessa? Gre za veliko cementno stavbo, imenovano Quadrilatero, v četrti Melara. To je en sam arhitekturni organizem v velikem merilu, značilen za sedemdeseta leta, ko so ga zgradili z namenom, da bi premostili različne modele suburbanih stanovanjskih tipologij.
Rebecca, prva žena
Mlado angleško dekle Jennifer se poroči s plemičem, vdovcem Maxom de Winterjem, in se preseli na njegov dvorec Menderley. Tam se takoj sooči z duhom Maxove prve žene Rebecce in gospo Danvers, gospodinjo, ki živi za spomin preminule. Nadaljevanka iz dveh delov je delo televizijske hiše RaiUno. V glavnih vlogah sta Alessio Boni in Cristiana Capotondi. Gre za remake istoimenskega filma Alfreda Hitchcocka, narejenega po romanu Daphne du Maurier iz leta 1938. Film poteka med Monte Carlom in Anglijo, dvorec Menderley pa je v resnici grad Miramar. Režiserja Milanija prevzame posebna svetloba, ki obdaja Trst – včasih severnjaška, včasih sredozemska.
Rosa Tempesta
Rosa in Igor živita ločena v hiši, polni spominov, in se srečujeta samo za to, da bi preslepila hči Nadio, ki (morda) misli, da sta še skupaj. Izginotje hčerke Maje in druge pretekle dogodivščine so ju ločile in sedaj Rosa, ki jih ima že šestdeset, več ne ve, kaj naj naredi samas seboj. Niti skorajšnja Nadina poroka je ne zbudi: kot pravi njen mož Igor, slovenski možakar, ki ljubi morje toliko, kot ga je ljubila njuna izgubljena hči, hoče “Rosa ostati z mrtvimi in ne z živimi”. Film ni osredotočen samo na žalovanje, je tudi poln presenečenj in ženske čutnosti.
Samo človek
Samo človek je otvoritvena pesem na istoimenskem albumu Niccolòja Fabija, videospot zanjo pa je bil v celoti posnet v Trstu. Pesem govori o kateremkoli človeku, ki lahko živi v kateremkoli mestu. Ravno zaradi tega je Fabi izbral Trst, ki je kljub svoji močni identiteti istočasno prepoznaven in »zamenljiv«. Kot zanimivost: pesem so na sanremskem festivalu leta 2009 zavrnili, saj naj bi bila preveč žalostna in melanholična. Med prizorišči videospota lahko prepoznamo notranjost in teraso nekdnjega Doma pristaniških delavcev, ki nad vhodom še nosi slovenski napis, v kateri je danes sedež Doma filma (Casa del Cinema). Vidimo lahko tudi Nabrežje in
Sissi
Miniserija, ki jo je predvajala RaiUno, pripoveduje o življenju Elizabete Bavarske, poznane kot princesa Sissi. Leta 1854 se je poročila s Francem Jožefom I. in pri rosnih sedemnajstih letih postala cesarica Habsburške monarhije. Grad Miramar in okoliška riviera sta postala filmsko prizorišče. Park in grad je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, brat Franca Jožefa. Princesa Sissi naj bi med letoma 1869 in 1896 v gradu stanovala vsaj štirinajstkrat. Velik odmev je imela zgodovinska ladja, pripeljana v Trst, ki so jo uporabili pri snemanju in je bila kasneje zasidrana v Sredozemskem morju. Znamenit je tudi prizor Sissijinega prihoda na grad Miramar
Smrt v Benetkah
Gustav Von Aschenbach, petdesetletni glasbenik, se iz Münchna odpravi na oddih na beneški Lido. Tukaj sreča mladega Tadzia, najstnika z neverjetnimi potezami, čigar lepota ga močno privlači. Da bi potlačil svoja čustva in pozabil na razočarljivo osupljivo negostoljubje morskega mesta, se odpravi nazaj v München, a se mora zaradi napake pri prepošiljanju kovčkov vrniti v Benetke. Tam Gustav še enkrat sreča Tadzia. Viscontija je presenetila mnogostranskost ozemlja, tako da je nekatere prizore posnel v Trstu, kjer je železniško postajo Marčnega polja (Campo Marzio) spremenil v postajo v Benetkah. Leta 1960 so to progo opustili, danes pa ima v stavbi sedež
Starost
Tržaški pisatelj Emilio Brentani, ki živi s svojo sestro Amalio, preživlja krizo ustvarjalnosti. Izčrpan od monotonosti svojega življenja se brezglavo poda v ljubezensko razmerje z mlado lepotico Angiolino. Razlika med leti in v značaju pripelje do nenehnih prepirov in nerazumevanja, medtem pa se sestra Amalia za vsako ceno želi poročiti z lokalnim svetovljanskim umetnikom. Film je bil v celoti posnet v Trstu, režiser pa se je odločil za kotičke mesta, ki jih opisuje Italo Svevo. V filmu nastopi tudi Claudia Cardinale. Opazimo lahko pomol Audace, Staro ribarnico, Veliki kanal, veliko zanimanje pa vzbuja šestnadstropna stavba na naslovu Ulica Lamarmora 34,
Temni večeri
Za pesem Temni večeri (Sere nere) lahko trdimo, da je paradni konj Tiziana Ferra. Druga pesem z albuma 111 – kot singel je pesem izšla le v Španiji in Nemčiji – je na italijanskih glasbenih lestvicah najbolj predvajanih pesmi ostala na vrhu celih devet tednov. Črno-beli videospot je bil v celoti posnet v Trstu. Med Ferrovim sprehodom v videospotu lahko opazimo mestno četrt Rojan, predvsem nekdanje prostore podjetja Stock, Trg Hortis v osrčju Cavane, četrt Rocol in prestižno kavarno San Marco. Kavarna, ki je bila odprta leta 1914, je znana kot zbirališče mestnih intelektualcev. V njej so se namreč srečevali
TIR
Film je bil prvotno zasnovan kot dokumentarec, leta 2013 pa je kot igrani film prejel tudi zlato nagrado Marc’Aurelio d’Oro na festivalu v Rimu leta 2013. Režiser opisuje zgodbo o človeku, ki zaradi finančnih razlogov pusti službo učitelja in postane voznik tovornjaka. Ves film je gledalec ob njem »on the road« (na poti). Večina prizorov je bila posneta na okoliških avtocestah, nekaj pa tudi na terminalu na Fernetičih, ki velja za najpomembnejšo tranzitno točko za italijansko blago, namenjeno na Balkan. Nekaj prizorov je bilo posnetih pred kopališčem Ausonia. To je zgodovinski tržaški objekt, ki je bil vizionarsko zgrajen v 30.
Tišina vode 1
Serija je osredotočena na preiskave po izginotju Laure Mancini, šestnajstletne hčerke lastnice lokalnega bara v kraju Castel Marciano, majhni mirni vasici blizu Trsta. Preiskave vodi podkvestor Andrea Baldini s kolegom Dinom in z Luiso Ferrari, mlado kolegico iz ekipe za umore, vanje pa so vpleteni skoraj vsi prebivalci namišljene vasice Castel Marciano, ki jo na ekranu predstavljajo podobe Devina, Sesljana in Milj v pokrajini Trst. Nosilni set za serijo je stari Devinski grad, znan tudi po legendi o Beli dami. V Devinskem gradu sta dalj časa živela vitez in njegova ljubeča žena. Veliki grajski gospod je bil hudoben človek,
Tišina Vode 2
Druga sezona televizijske serije, v kateri igrata Giorgio Pasotti in Ambra Angiolini, se začenja z najdbo mrtvih trupel Sare in njenega najstniškega sina na njunem domu. Mlajšo Sarino hči Giulio, ki ima šele šest let, najdejo, ko v šoku tava po bližnjih gozdovih. Sumi takoj padejo na Sarinega bivšega moža Rocca. Poleg preiskave o umoru se tudi tokrat, kot v prvi sezoni, pojavijo elementi, ki pretresejo življenja vpletenih oseb. V tem primeru gre za vrnitev moškega, ki po 18 letih trdi, da je biološki oče Mattea, sina Andreeve partnerice. Luisa, za katero vemo, da je izgubila otroka, se tokrat naveže
Tolo Tolo
Checco noče državne denarne pomoči, zato odpre restavracijo s sushijem v osrčju območja Murge pugliesi. Po neuspehu se odloči, da bo pobegnil pred upniki in davčno upravo, in to ‘tja, kjer se lahko naprej sanjari’ – v Afriko, kjer postane natakar v ekskluzivnem resortu. Tam sreča Oumarja, natakarja, ki obožuje Pasolinijeve filme, in lepotico Idjabo s sinom Doudoujem. Naenkrat izbruhne vojna in Checco se poda na dolgo pot, da bi emigriral, a ne v Italijo: raje v eno tistih evropskih držav, kjer so davki in birokracija manj okorni kot v Italiji. ‘Tolo tolo’ zakriči afriški otrok, ko v filmu prvič
Vedno v nedeljo
Pesem Vedno v nedeljo (Sempre di domenica) je drugi singel z albuma Unò-dué rimskega kantavtorja Danieleja Silvestrija. Silvestri je ustvarjanje videospota prepustil Agu Paniniju, ki ga v celoti posnel na Verdijevem trgu v središču Trsta, nedaleč od Trga zedinjenja Italije. Na trgu, namenjenem le pešcem, stoji gledališče Giuseppe Verdi, prvo italijansko gledališče posvečeno Verdiju. Ob izgradnji se je stavba imenovala Teatro Nuovo, danes pa velja za eno najstarejših še aktivnih opernih hiš. Gledališče je bilo simbol italijanske kulturne identitete mesta, pripomoglo je k boljšemu poznavanju italijanske glasbene kulture na mejnih ozemljih z nemško in slovansko kulturo, delovalo pa je tudi
Vojaki – 365 ob zori
Po enomesečnem urjenju skupino fantov iz tretje divizije premestijo v kasarno v Furlaniji, na meji z nekdanjo Jugoslavijo. Zgodba se osredotoča na odnos med poročnikom Finijem, fanatičnim privržencem stroge vojaške discipline, in vojakom Scannom, fantom iz delavskega razreda iz Rima. Veliko prizorov je bilo posnetih na območju zbirnega centra za begunce v Padričah na tržaškem Krasu, kjer je danes muzej. Tukaj je pomembna etapa v sklopu Potovanja spominov in za vse, ki želijo poglobiti znanje o povojnem eksodusu istrsko-dalmatinskih Italijanov. V dvorani si je mogoče ogledati izvirne posnetke iz časa izseljevanja, ki pričajo o vzdušju terorja med begom preganjanih Italijanov.
Vsa moja nora ljubezen
Vincent trpi za hudimi osebnostnimi motnjami in živi z mamo Eleno in njenim možem Mariom, ki ga je zakonito posvojil. Po šestnajstih letih se Vincentov naravni oče Willi vrne in vdre v življenje sina, ki ga je zapustil, še preden se je rodil. Tisto krhko ravnovesje, ki ga je družina dosegla, se prelomi in Vincent najde pot bega, ki jo je iskal: smukne v Willijev kombi. Willi je namreč pevec na porokah in na plesiščih, znan pod vzdevkom Dalmatinski Modugno, ki je ravno začenjal turnejo proti Balkanskemu polotoku. Turneja tako postane pravo potovanje spoznavanja med očetom in sinom. Ta Salvatoresov
Zadnji paradiž
Leto 2020 Režija Rocco Ricciardulli Scenarij Rocco Ricciardulli, Riccardo Scamarcio Igralci Riccardo Scamarcio, Gaia Bermani Amaral, Raffaele Braia, Valentina Cervi IMDB MOVIES MY MOVIES
Zbežim domov
V tej komediji se usoda maščuje Micheleju, površnemu mehaniku brez prebite pare, ki se na socialnih mrežah predstavlja kot zapeljiv bogataš in se razkazuje z avtomobili svojih strank, kot da bi bili njegovi. Diskriminira malodane vsakogar, predvsem črnuhe in priseljence, dokler ga nekega dne nekdo ne zamenja za ilegalnega pribežnika, ko med potovanjem v Budimpešto ostane brez dokumentov, pametnega telefona in luksuznih avtomobilov… Sprejemni centri in policija ga odslovijo, njegova zaveznika pa postaneta zdravnik in lepotica iz Afrike. Za ta film so spet postavili mejne prehode na Belopeških jezerih in v Kokovi, vendar je slednji, ki je v resnici na
Zenova vest
Televizijski film Zenova vest je povzet po istoimenskem romanu Itala Sveva, La coscienza di Zeno. Film zvesto sledi romanu in analizira psihologijo Zena Cosinija, »bolnega« in nesposobnega živeti. Zeno si želi ozdraveti, a kljub prizadevanjem dosega le negativne rezultate. Film je v celoti posnet v Trstu, pisateljevem rojstnem kraju, in ovekoveči še tako skrite, a očarljive kotičke mesta. Ljubitelji književnosti predvsem pa ljubitelji del in likov Itala Sveva se bodo med sprehodom po tržaških ulicah počutili kot junaki njegovih romanov. Med prizorišči lahko najdemo: Napoleonsko cesto, Repentabor (majhno občino na tržaškem Krasu), Trg zedinjenja Italije, mestno gledališče Giuseppe Verdi (prvo
Zlomljeno
Zlomljeno (Broken) To je pesem s četrtega albuma kantavtorice Elise Toffoli. Odločno akustično zveneča pesem je takoj po izidu pristala na vrhu lestvice najbolj prodajanih pesmi v Italiji. Videospot je bil posnet jeseni 2003 med Gradežem (Grado) in Tržičem (Monfalcone, pevkin rojstni kraj) ter v Trstu, kjer lahko prepoznamo pomol Audace z izvirnim imenom Molo San Carlo. Ta v dolžino meri 246 metrov. Sčasoma je izgubil svojo trgovsko vlogo ter postal priljubljeno sprehajališče in prevezovališče. Nanj se privežejo tudi mimoidoča plovila in atraktivne jadrnice, ki pridejo na Barkovljanko. Iz pomola je lep pogled na mesto in na čudoviti Trg zedinjenja
Zoran, moj nečak idiot
Paolo Bressan je štiridesetletni ljudomrznež, ki živi življenje brez načrtovanja, dneve pa preživlja v gostilni v manjši vasici blizu Gorice. Nekega dne se pojavi njegov nečak Zoran, neobičajen sedemnajstletnik, ki je odraščal v slovenskih gorah. Paolo mora skrbeti za dečka, hkrati pa v njem spozna nenavaden dar; odlično zna metati puščice. Paolo vidi v tem odlično priložnost, da se maščuje svetu. Film je leta 2013 prejel nagrado občinstva na filmskem festivalu v Benetkah, a ni imel običajne promocije. Izdano je bilo le vabilo za obisk Vile Zoran, ki se je za priložnost prelevila v osmico. Ne veste, kaj je osmica?
